Kaj so korekturni faktorji in zakaj so potrebni ?
Zaradi različnih toplotnih izgub stanovanj v isti stavbi, je potrebno razlike korigirati s korekcijskimi ali korekturnimi faktorji in tako izvesti pravičnejšo delitev porabniških deležev toplote v posameznem delu stavbe oz. stanovanju. Na osnovi upoštevanja korekturnih faktorjev je možno dokončno urediti nastavitev delovanja delilnikov toplote. Vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi ima različne toplotne izgube, ki so odvisne od lege stanovanja, površin obodnih konstrukcij, toplotne prehodnosti obodnih konstrukcij itd. Na primer stanovanje orientirano proti severu v zadnjem nadstropju stavbe potrebuje več toplote za ogrevanje kot stanovanje umeščeno v sredini stavbe, orientirano proti jugu. Te razlike je potrebno korigirati z določitvijo korekturnih faktorjev na osnovi podrobnega izračuna toplotnih izgub vseh stanovanj večstanovanjske stavbe.
Določitev korekturnih faktorjev je bila zakonska zahteva v Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur.l.RS, št. 7/2010), ki je bila možna le na osnovi analize toplotnih izgub za vsak posamezen del stavbe. Skupne toplotne izgube (transmisijske in ventilacijske) so se glede na zahteve tega pravilnika lahko določile na enega od naslednjih načinov :
Zaradi določenih stroškov, ki so povezani z določitvijo korekturnih faktorjev so se le ti praviloma določali na osnovi vrednosti, pridobljenih v praksi, ki pa nima strokovne podlage, saj je navedeno »prakso« nemogoče uporabiti oz. ta praksa enostavno ne obstaja, korekturne faktorje pa je praviloma določil dobavitelj delilnikov oz. njihov montažer ter jih uporabi za pravilno nastavitev delilnikov. Rezultat tega je, da so korekturni faktorji določeni napačno, stanovalcem obodnih stanovanj pa se zaradi tega mesečni stroški ogrevanja drastično povišajo. Zavedati se je treba, da je vsaka stavba specifična tako v pogledu tipov in velikosti stanovanj, njihove lege v stavbi, orientiranosti in toplotnih prehodnosti (U vrednosti) njihovega toplotnega ovoja. Možnosti, da se korekturni faktorji določajo na taki osnovi, pravilnik sploh ne bi smel dopustiti. Nedopustno bi moralo biti tudi določanje korekturnih faktorjev s kombinacijo »prakse« in izračunavanja, kar so ponujala številna podjetja, saj je tak način zavajajoč, ker se v takih "izračunih" ne upoštevajo vsi ključni podatki (toplotne prehodnosti obodnih konstrukcij, površine obodnih konstrukcij, itd.). Korekturni faktorji v veliki meri vplivajo na konkretne stroške stanovalcev, zato je potrebno za verodostojen in pravičen izračun upoštevati vsa pravila gradbene fizike. Te slabosti odpravlja novi Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS,št. 82 /2015), ki je pričel veljati 4.11.2015. Pravilnik v skladu z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti določa način merjenja toplote ter način delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli s skupnim sistemom ogrevanja in v primerjavi s prejšnjim uvaja kar nekaj novosti, ena izmed njih je tudi drugačna določitev korekcijskih faktorjev zaradi vpliva lege posameznega dela stavbe. Do sedaj so se korekcijski faktorji lahko določili na podlagi »izkustev« v primerljivih stavbah, kar je pomenilo, da so se lahko določili bolj čez palec. V praksi se je dogajalo, da se nekateri stanovalci niso strinjali z določenimi korekcijskimi faktorji, tako da se sporazumi o delitvi stroškov ogrevanja v nekaterih stavbah nikoli niso sprejeli in se je še vedno uporabljala delitev na ogrevano površino. Po novem stanovalci ne morejo več imeli možnosti vplivati na določitev korekcijskih faktorjev, saj bodo le ti določeni glede na toplotne izgube posameznih delov stavbe na podlagi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, kar pomeni, da jih bo moral izračunati za to usposobljeni strokovnjak. Dosedanji korekturni faktorji se lahko uporabljajo do 1.1.2025, oziroma do izvedbe posegov na ovoju stavbe, ki imajo vpliv na toplotne izgube. V praksi to pomeni, da bo potrebno nove korekcijske faktorje določiti ob izvedbi toplotno izolacijske fasade ali izolacije strehe oziroma podstrešja, kleti ...
Poleg pravilnejših korekturnih faktorjev, ki bodo določeni računsko in ne več izkustveno, ima novi način določanja korekturnih faktorjev še eno prednost, ker se mora uporabiti vedno, ko se na stavbi izvedejo ukrepi, ki vplivajo na toplotne izgube objekta. Za investicije je praviloma potrebno večinsko soglasje solastnikov nepremičnine, ki pa se za določene ukrepe niso odločali, ker večina v teh ukrepih ni videla konkretnih prihrankov. Tako na primer pri ukrepu dodatne toplotne izolacije stropa proti podstrešju ali talne plošče proti neogrevani kleti stanovalci v vmesnih etažah niso bili deležni pravičnih deležev prihrankov (saj se niso spremenili korekturni faktorji, čeprav se je spremenila toplotna prehodnost zunanjega ovoja), kar pa bo z novim načinom določitve korekcijskih faktorjev odpravljeno, saj bo vsako stanovanje v stavbi deležno določenega deleža prihranka po izvedbi ukrepa s spremembo korekcijskega faktorja.
Preliminarni energetski pregled ...
Razširjen energetski pregled ...
Razširjen energetski pregled z idejnimi rešitvami ...
